Največja grožnja za podatkovne centre in strežniške prostore je ogenj. Elektronika, napajanja, številni kabli in plastika pod stalno električno obremenitvijo

v običajno tesnih in zaprtih prostorih predstavljajo stalno nevarnost požara.

Učinkovito preprečevanje omenjenega tveganja je odvisno od njenega čim bolj zgodnjega odkrivanja. Nevarnost nastopi s pregrevanjem električnih elementov

in spojev, pri katerem se v zrak sproščajo človeku nevidni aerosoli, ki jih lahko zaznamo le z ustreznimi javljalniki požara.

Posebnost IT - in drugih podobnih - prostorov pa je običajno močno hlajenje in prezračevanje zaradi segrevanja delujočih naprav. To povzroča kroženje in

valovanje zraka, kar otežuje in zakasni zaznavanje z običajnimi javljalniki požara.

PASIVNO IN AKTIVNO ZAZNAVANJE NEVARNOSTI POŽARA

Za zaznavanje nevarnosti požara v IT prostorih imamo na voljo dve vrsti javljalnikov, pasivne in aktivne.

Pasivni so običajni točkovni dimni (optični) in toplotni (termični) javljalniki, ki jih nameščamo na strop ter v dvojni pod in strop. Sprožijo se, ko jih aerosoli

dosežejo sami, kar pri gibanju zraka v prostoru lahko traja (pre)dolgo .

Aktivni pa so t.i. aspiracijski javljalniki, ki delujejo na podlagi vzorčenja zraka v prostoru (ang. Air-Sampling Detection). Izvedeni so z vzorčevalno cevjo, ki

skozi šobe ali cevke (t.i. kapilare) stalno vsrkava zrak ter ga v vzorčni komori analizira z infrardečo in ultravijolično svetlobo. Prav tako jih uporabljamo v

prostoru ter v dvojnem podu in stropu.

Namestimo jih lahko bližje možnim izvorom (na omare, kabelske police, ventilacijske jaške, ipd.), po potrebi kapilarne cevi speljemo tudi v notranjost strežniških

omar, z aktivnim vzorčenjem zraka pa nevarnost požara zaznajo bistveno prej, kot običajni točkovni javljalniki požara.

Za primerjavo, dimni javljalniki požara delujejo pri 5% -10% zmanjšani vidljivosti v prostoru, medtem ko lahko aspiracijskemu javljalniku nastavimo občutljivost

0,0015% zamanjšane vidljivosti. Uporaba dimnih javljalnikov ni priporočljiva pri gibanju zraka v prostoru več kot 1,55 m/s, aspiracijski pa delujejo učinkovito tudi

pri pretoku 20 m/s.

Aspiracijska naprava lahko deluje samostojno ali v povezavi z obstoječim sistemom za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara. Njena cena pa je skoraj zanemarljiva

v primerjavi s škodo, ki jo lahko preprečimo zaradi požara ali nepotrebne sprožitve sistema gašenja.

KAKO UGOTOVIMO, ALI POTREBUJEMO BOLJŠO POŽARNO VARNOST IT PROSTOROV?

Za hitro preverjanje, ali potrebujemo višjo požarno varnost IT prostorov, si zastavimo nekaj osnovnih vprašanj.

• Ali imate IT opremo v lastnih prostorih in brez rezervne lokacije?
• Ali lahko v primeru večje okvare IT opreme nastane velika premoženjska ali poslovna škoda?
• Ali v IT prostorih uporabljate samo točkovne dimne in toplotne javljalnike požara?
• Ali je v prostorih veliko gibanja zraka zaradi hlajenja ali prezračevanja?
• Ali je v prostorih nameščen sistem samodejnega gašenja?
• Ali je v primeru sprožitve požarnega alarma potrebno posredovanje ljudi, ki niso stalno prisotni v objektu?

Če na vsa vprašanja odgovorimo pritrdilno, je aspiracijski sistem zgodnjega odkrivanja nevarnosti požara zelo priporočljiv.

Video predstavitev njegovega delovanja pa si lahko ogledate na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=MByARnIWsFo.