Po podatkih Urada informacijskega pooblaščenca je področje video nadzora eno od tistih, kjer ugotavljajo največ kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-I). 

Zato najbrž ne bo odveč, če spomnimo na pomembnejša določila glede posnetkov kot zbirke osebnih podatkov in možne tehnične rešitve.

Kadar izvajamo video nadzor s snemanjem,  so posnetki zbirka osebnih podatkov, za katero veljajo enaka pravila zavarovanja, kot za osebne podatke na splošno.

Na podlagi omenjenega zakona mora javna ali zasebna pravna oseba:

• zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov v skladu z določili 24. člena zakona,
• v skladu s 25. členom zakona določiti odgovorno osebo za evidenco video nadzornega sistema in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci video nadzornega sistema,
• zagotoviti evidenco, kdaj so bili podatki uporabljeni ali drugače obdelani ter kdo in kaj je z njimi storil,
• v skladu s 26. členom zakona za video nadzor vzpostaviti katalog osebnih podatkov in podatke iz kataloga v skladu s 27. členom zakona posredovati nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov.

To v praksi pomeni, da moramo dostop do posnetkov video nadzornega sistema omejiti na za to pooblaščene osebe ter zagotoviti evidenco dostopov in uporabe posnetkov

(t.i. revizijsko sled) , kar velja tudi za morebitne zunanje izvajalce, kot so npr. varnostna podjetja.

Opisane zahteve lahko izvedemo na več načinov.

Najpreprostejša je pisna evidenca, ki je hkrati najmanj zanesljiva, saj je odvisna od človeškega dejavnika. Običajno jo uporabljamo pri starejših video nadzornih sistemih, kjer

je pogosto vprašljiva tudi možnost omejitve dostopa do posnetkov. Zato lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da takšen video nadzor ne izpolnjuje zakonskih zahtev glede

varstva osebnih podatkov.

Ustreznejše rešitve nam omogočajo sodobni video sistemi, ki so računalniške naprave in delujejo podobno kot drugi informacijski sistemi. Kar pomeni, da nam omogočajo

večnivojsko omejitev dostopa do posameznih uporabnosti sistema z uporabniškim imenom in geslom ter sledljivost dejavnosti posameznih uporabnikov.Podatki o dostopih

in uporabi posnetkov so zapisani v t.i. dnevnikih v bolj ali manj razumljiv obliki, ki je pogosto berljiva samo z določenim računalniškim znanjem. Razen, če imamo možnost

pregledovanja podatkov z uporabniku prijaznim uporabniškim vmesnikom.

In kaj lahko naredimo, če imamo zastarel ali video nazorni sistem, ki ne izpolnjuje zahtev po varstvu osebnih podatkov?

V nasprotju s precej razširjenim prepričanjem takšnega sistema ni potrebno zamenjati v celoti. Dovolj je, da zagotovimo programsko opremo, ki omogoča upravljanje video

nadzornega sistema v skladu s predpisi. Tudi, če uporabljamo analogne kamere, za katere imamo na voljo ustrezne pretvornike slikovnega signala.

Celovita rešitev za upravljanje video nadzornega sistema v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov je programska oprema proizvajalca Mirasys, ki nam omogoča: 

• priklop analognih in IP kamer,
• večnivojsko omejitev dostopa do uporabnosti in posnetkov video nadzornega sistema,
• samodejno vodenje dnevnika uporabe video nadzornega sistema in revizijsko sled,
• dostop do podatkov in statistično obdelavo dnevnika video nadzornega sistema preko uporabniškega vmesnika programskega modula Mirasys Carbon.

Zgolj v informacijo naj za konec omenimo, da je zagrožena kazen za neizpolnjevanje 24. in 25. člena ZVOP-I za pravno osebo do 12.500,00 € in za odgovorno osebo do

1.250,00 €, zato je v večini primerov cenejša uvedba ustrezne rešitve.