Varnost premoženja in delovnih procesov je pogosto povezana z rednim nadzorom, ki ga izvajajo gasilske, varnostne, tehnične in vzdrževalne

služb ter ga običajno določajo načrti obhodnega varovanja in vzdrževanja.  

Poleg izvajanja pa je iz različnih razlogov pomembno tudi evidentiranje takšnih obhodov.

Kadar jih opravljajo zunanji izvajalci, je evidenca pomembna za nadzor nad njihovim delom. Za odgovorne vodje je pripomoček za spremljanje

dela njihovih podrejenih sodelavcev. Za neposredne izvajalce, torej gasilce, varnostnike in vzdrževalce, je evidenca dokaz o opravljenem delu.

In nenazadnje so takšni podatki pomembni v primeru škodnih dogodkov, ugotavljanja odgovornosti in uveljavljanja odškodnin.  

V veliko korist in pomoč pri evidentiranju varnostnih in vzdrževalnih obhodov so t.i. elektronski obhodni sistemi, ki nadomeščajo klasične pisne

evidence z vsemi njihovimi znanimi slabostmi.  

KAJ JE OBHODNI SISTEM IN KAKO DELUJE?

 Gre za prenosni identifikacijski sistem, ki je namenjen beleženju kdaj in na katerem mestu se je varnostno ali vzdrževalno osebje nahajalo in njihovih

opažanj. Sestavljajo ga trije osnovni gradniki:

• kontrolne točke, ki so pasivni identifikacijski elementi, brez ožičenja in napajanja,
• obhodni terminal, ki je namenjen evidentiranju prisotnosti na posamezni kontrolni točki,
• programska oprema, ki jo uporabljamo za shranjevanje, pregledovanje in izpis podatkov po različnih kriterijih.

Kontrolne točke razmestimo na določena mesta v skladu z načrtom obhodnega varovanja ali vzdrževanja. Ko gasilec, varnostnik ali vzdrževalec

odide na obhod, se najprej identificira kot uporabnik na obhodnem terminalu, s katerim nato na posameznih kontrolnih točkah evidentira svojo

prisotnost. Če pri tem opazi morebitne neskladnosti, kot so škode, okvare in podobno, jih prav tako lahko zabeleži na obhodnem terminalu.  

Vsi podatki o uporabnikih, časih in krajih prisotnosti ter morebitnih opažanjih, so shranjeni v internem spominu obhodnega terminala, dokler jih ne

prenesemo v podatkovno bazo na računalniku, kjer jih nato pregledujemo in obdelujemo po svojih potrebah.  

Poleg opisanega osnovnega delovanja obhodni sistemi omogočajo tudi različne druge uporabnosti, kot so naključno zaporedje obhodov posameznih

kontrolnih točk, ki ga določi obhodni terminal, neposreden prenos podatkov iz obhodnega terminala v sprejemni center preko telefonske ali radijske

povezave in npr. evidentiranje obhodov v eksplozijsko nevarnih območjih.  

Izkušnje uporabnikov kažejo, da se z uvedbo elektronskega obhodnega sistema, ki onemogoča prirejanje podatkov, kakršno poznamo pri ročnih evidencah,

bistveno izboljša kakovost obhodnega varovanja premoženja in delovnih procesov.  

Kot rečeno, je obhodni sistem prenosni identifikacijski sistem, ki ga lahko uporabimo tudi v različne druge namene in sicer povsod, kjer potrebujemo

zanesljive podatke o kraju in času prisotnosti določenih oseb.