Čeprav so nekateri ne le strupeni, temveč celo smrtno nevarni, se prisotnosti nevarnih plinov pogosto zavedamo premalo.

Zato naj spomnimo, kje vse jih lahko srečamo in kako se pred njimi lahko zavarujemo.

PLINSKO OGREVANJE

Zemeljski in utekočinjen naftni plin sta čist, zanesljiv in dokaj poceni vir toplotne energije za ogrevanje in kuhanje, zato ju uporabljamo

v številnih delovnih in domačih okoljih. Plina nista strupena, vendar sta požarno in eksplozijsko nevarna ter lahko povzročita zadušitev.

Zaradi tega je pomembno, da ju pravočasno zaznamo, odstranimo iz  prostorov in preprečimo njuno nekontrolirano uhajanje.

Uhajanje plina povzroči nastanek plinsko zračne mešanice, ki jo lahko vžgejo že neznatni viri kot so žerjavica, cigaretni ogorek ali žareči predmeti,

kakršna je električna spirala. Do zadušitve pa lahko pride v zaprtih prostorih, kjer plin izpodrine kisik, kar oteži ali celo onemogoči dihanje.

IZGOREVANJE ORGANSKIH SNOVI

Kot vemo, pri nepopolnem izgorevanju organskih snovi, kot so bencin, zemeljski plin, kurilno olje, premog in drva, nastaja ogljikov monoksid.

Njegov glavni vir so peči na trda, tekoča in plinasta goriva ter vozila. Je zelo strupen plin brez barve, vonja in okusa, zato mu pravimo tudi tihi ubijalec in krvni strup.

Ogljikov dioksid nasprotno nastaja pri popolnem izgorevanju, celičnem dihanju in alkoholnem vrenju. Je prav tako plin brez barve in vonja, vendar rahlo

kiselkastega okusa. Ker je težji od zraka, se zadržuje pri tleh, pogosto predvsem v kleteh.

VINSKE KLETI

Že naši davni predniki so vedeli, da je pridelava vina in raznih sokov lahko smrtno nevarna. Pri vrenju namreč nastaja večja količina ogljikovega dioksida,

ki v zraku zmanjšuje koncentracijo kisika. Ker ni vnetljiv, lahko v klet vstopimo s prižgano svečo in če ta ugasne, moramo prostor zapustiti tudi sami.

SKLADIŠČA

V številnih skladiščih hranimo različne kemikalije, ki lahko ob odsotnosti zračnega kisika ali v stiku z drugimi snovmi sproščajo požarno ali eksplozijsko nevarne pline.

Nekatere se lahko segrejejo in samodejno vnamejo že pri običajni temperaturi in tlaku brez zunanje energije, zato jim pravimo lahko vnetljive kemikalije.

DEPONIJE, BAZENI, VARJENJE,…

Približno polovico plinov, ki nastajajo pri razgradnji deponijskih odpadkov, predstavlja metan. Zato so deponije požarno in eksplozijsko nevarne na površini in v njihovi notranjosti.

Strupeni plini nastanejo tudi pri stiku klora, ki ga uporabljamo npr. pri dezinfekciji bazenske vode, z drugimi kemikalijami, uhajajo lahko iz akumulatorjev, pri varjenju in v

številnih drugih procesih.

ODKRIVANJE IN ALARMIRANJE NEVARNIH PLINOV

Za odkrivanje in alarmiranje na nevarne pline v zaprtih prostorih imamo na razpolago različne javljalnike in signalne naprave, ki opozarjajo na pravočasen umik pred nevarnostjo.

Ljudje, ki pri svojem delu vstopajo v območja, kjer se pojavljajo nevarni plini, pa lahko uporabljajo različne prenosne osebne merilnike plinov.