Stavbe kulturne dediščine so neprecenljive vrednosti. Kulturni spomeniki, kar ti objekti so, kažejo zgodovino, kulturo, arhitekturo, umetnost

nekega naroda.

Ker so bili ti objekti zgrajeni v različnih obdobjih, ko je bila gradnja bolj ali manj prepuščena lastniku, se z varnostnega stališča srečujemo z zelo

slabim stanjem. To velja tako za gradnjo samo kot za potresno, poplavno in požarno varnost.

Lani smo bili priča katastrofalnemu požaru v muzeju umetnosti v Braziliji. Po pregledu stanja je bilo ugotovljenih obilo nepravilnosti. Muzej umetnosti

kljub obnovi in izdelavi verodostojnih kopij ne bo nikoli več tak, kot je bil. Pred leti smo podobno situacijo doživeli pri nas, ko je v Bolnici Franja

hudournik odnesel nekaj objektov kulturne dediščine. Marljivi strokovnjaki so potok sanirali, s pomočjo restavratorjev so enake objekte umestili na

prvotne lokacije in vrnili ob potoku najdene predmete, nekatere pa nadomestili s kopijami. Ta poseg je zahteval ogromno truda, časa in finančnih sredstev.    

Veljavna zakonodaja lastniku objekta nalaga skrb za požarno varstvo v njegovem objektu.

Da je ukrepanje ob požaru čim hitrejše, škoda pa preprečena ali čim manjša, se v objekte vgrajuje aktivna požarna zaščita, kamor sodi tudi

požarno javljanje.

V fazi odločanja o vgradnji aktivne požarne zaščite svetujemo, da se odgovorni obrnejo na strokovnjake, ki jim bodo svetovali, kakšen sistem

je za določen objekt najprimernejši. Najbolje se je obrniti na podjete, ki ponuja celotno uslugo: projektno rešitev, izvedbo sistema in vzdrževanje.

Pred sklenitvijo pogodbe naj se izvajalec izkaže z veljavnimi licencami, referencami na splošno in za tovrstne objekte.

Pri vgradnji požarnega javljanja je treba upoštevati veljavne predpise in nekaj osnovnih zakonitosti: kvaliteto, možnost vgradnje elementov v

obstoječo arhitekturo, enostavno ravnanje s sistemom in vzdrževanje.

V objektih kulturne dediščine je treba upoštevati tudi spomeniško varstvo. Kjer bi inštalacija povzročila poškodbe oziroma spremenila videz prostora,

priporočamo vgradnjo brezžičnih požarnih javljalnikov. Na trgu je tehnologija brezžičnih javljalnikov požara, pri katerih ima vsak element vgrajen

sprejemnik in oddajnik, kar pomeni manj vgrajenih elementov v arhitektonsko občutljivih prostorih. Z brezžičnimi senzorji lahko zanesljivo varujemo

do pet nadstropij, vezanih na samo en radijski vmesnik. Avtomatske javljalnike lahko tudi barvno prilagajamo prostoru. Sistemi brezžičnih javljalnikov

so pri nas v Sloveniji vgrajeni v protokolarnem objektu Grad Brdo in v zaščiteni Plečnikovi stavbi Zavarovalnice Triglav na Miklošičevi cesti v Ljubljani.

Eden izmed najlepših gradov v Nemčiji je grad Tettnang, ki se sedaj uporablja kot muzej in prireditveni prostor. Zaščitena stavba ima tri nadstropja,

razporejena v štiri krila. Stavba je bila zgrajena v 18. stoletju in ima spektakularne baročne sobe, napolnjene z impresivno umetnostjo in štukaturo. Izziv

v tem objektu je bil zagotoviti zanesljivo požarno zaščito za obiskovalce, zaposlene in nenadomestljivo kulturno dediščino. Ker so štukature in freske

kulturna dediščina, jih je bilo treba ohraniti in ni se jih smelo poškodovati s kabelskimi kanali. Brezžični radiofrekvenčni sistem je bil idealna rešitev.

Prestižne sobe so opremljene s 167 brezžičnimi detektorji, ki komunicirajo z nadzorno ploščo preko 10  prehodov. Signali vseh detektorjev se združijo

v nadzorni panel, ki je neposredno priključen na lokalno gasilsko enoto. Prvotna gradbena struktura je ostala nedotaknjena.

V visokih prostorih, kjer je dostop do stropa otežen ali pa je strop poslikan s freskami, se vgrajujejo linijski (žarkovni) javljalniki. Takšni javljalniki so

vgrajeni na Ljubljanskem gradu. Na  željo arhitekta so vgrajeni v steno, tako da niso vidni in ne kvarijo prvotne podobe prostora.

Arhive ali serverske prostore lahko opremimo z gasilnim sistemom z ekološko nespornim gasilnim plinom. Za take prostore je potreben hidravlični

izračun, da se gasilni plin pod visokim pritiskom  v nekaj sekundah sprosti skozi gasilne šobe v ogroženi prostor. Pri tem je treba upoštevati, da je

koncentracija kisika v prostoru tako velika, da oksidacija (gorenje) ni možna, človek, ki se morda zadržuje v tem prostoru, pa zdravstveno ni ogrožen

in lahko mirno zapusti prostor. Sistem avtomatskega gašenja se vgrajuje v depojih (skladiščih) muzejev, kjer hranijo predmete neprecenljive vrednosti.  

Takšen sistem gašenja je vgrajen v Narodni galeriji Slovenije in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

V Kraljevem arhivu na Danskem so vgradili sistem avtomatskega gašenja z dušikom in vodno meglo, ki je primeren za arhive, knjižnice in muzeje.

Točkovni javljalniki so lahko kombinacija optičnega in termičnega tipala. Taka je tehnologija ASA  (Advanced Signal Analysis - napredna analiza signala),

pri kateri javljalnik sam analizira in dinamično prilagaja detekcijski algoritem glede na prostor, v katerem je montiran. Take senzorje običajno uporabljamo

v zahtevnih okoljih, kjer je potrebna zanesljiva detekcija oziroma kjer je velika možnost zavajajočih pojavov (para, cigaretni dim, iskre od varjenja, …), ki

bi vodili do neželenih alarmov. Namestimo jih na primer v prostorih, kjer se prikazujejo kovaška ali rudarska dela. S tem se izognemo lažnim alarmom in

začasnim izključitvam sistema, saj te niso potrebne, ker se nivo varnosti ne zmanjša. Vzdrževalci požarnega javljanja se na terenu pogosto srečujejo s

primeri, da je veliko elementov izključenih ali v motnji. Zato je pomembno, da uporabnik ob prevzemu v celoti usvoji ravnanje s centralo in se zaveda

svoje odgovornosti.  Javljalniki s tehnologijo ASA so vgrajeni v večini stavb kulturne dediščine v Sloveniji, npr. v gradovih Snežnik, Jable in Otočec,

v Lutkovnem gledališču Ljubljana, Parku vojaške zgodovine Pivka, Vincencijevem domu in  Ljubljanskem gradu.

Požarno javljanje seveda vpliva tudi na krmiljenje – vklope in izklope - naprav, ki preprečujejo razpihovanje morebitnega požara, včasih odvod dima in

toplote, v nekaterih primerih zapiranje vrat in podobno.

Pri zahtevnih sistemih, kjer je požarna ogroženost velika, svetujemo vgradnjo centralnega nadzornega sistema, ki na enostaven način sporoča, kje je

prišlo do alarma in kako ukrepati.