61. POŽARNA VARNOST - NUJNO ZLO ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST?

V najnovejšem članku razkrivamo bistvo požarne varnosti v podjetjih in organizacijah ter nujnost njenega pravilnega upoštevanja. Z neposrednimi primeri, dejstvi in možnimi posledicami opozarjamo na resnost tega problema. Razkrivamo, kako izboljšati požarno varnost v vašem okolju in prispevati k večji družbeni odgovornosti.

Čeprav ne želimo dramatizirati, ali nesreče izkoriščati za svojo promocijo, naj ob požaru na Vrhniki vseeno spomnimo na nekaj pomembnejših dejstev

o požarni varnosti v podjetjih in drugih organizacijah. Kajti, ko bo dogodek čez nekaj dni izginil iz medijev ter bomo pozabili na pretresljive posnetke

in zgodbe vpletenih, bo večinoma vse ponovno teklo po starem.

 

Kaj bi želeli opozoriti?

 

Prvič. Nevarnost požara je v delovnem in poslovnem okolju prisotna vedno in povsod ter je ne moremo odpraviti. S požarno varnostnimi ukrepi jo

lahko edino zmanjšamo, čim prej zaznavamo in preprečimo, preden preraste v uničujoči ogenj.

 

Drugič. Kot smo že omenili, uradne evidence v podjetjih vsako leto beležijo več kot sto požarov, kar pomeni povprečno dva tedensko. Še nekajkrat

toliko pa je pojavov dima ali manjšega plamena, ki jih zaposleni pravočasno pogasijo sami, ne da bi vodilni zanje sploh izvedeli.

 

Tretjič. Če se požar zgodi npr. v strežniškem prostoru in v podjetju ostanejo brez informacijske podpore, je to pretežno notranja zadeva. Če nastane

požar, s katerim se ukvarja nekaj sto gasilcev, zaradi katerega je potrebna evakuacija prebivalcev ter je onesnaženo okolje, pa to pomeni ogrožanje splošne varnosti.

 

Četrtič. V urbanih okoljih ali njihovi neposredni bližini so pri nas številni objekti z višjo ali visoko stopnjo požarne ogroženosti. Zato se nesreča

s podobnimi ali še hujšimi posledicami lahko zgodi skoraj kjerkoli v Sloveniji.

 

Petič. Ker je požarna varnost ena od naših osnovnih dejavnosti, lahko z veliko gotovostjo trdimo, da vsaj 80 odstotkov objektov, s katerimi se

srečujemo pri svojem delu, nima ustrezno urejenih niti osnovnih požarno varnostnih ukrepov.

 

Kaj to pomeni?

Upoštevanje predpisov, priporočil strokovnjakov in odločb požarnih inšpekcijskih služb. Ustrezna pokritost prostorov z napravami za aktivno požarno

zaščito, kot so sistemi za javljanje požara in plina, odvod dima in toplote ter varnostno razsvetljavo. Brezhibno delovanje, posodabljanje in redno v

zdrževanje omenjenih naprav v skladu s predpisi in priporočili proizvajalcev.

 

Šestič. Ugovor, da v podjetjih za požarno varnost ni denarja, ne drži. Marsikje bi lahko stanje bistveno izboljšali že za nižjo ceno, kot stane službeni avto

srednjega kakovostnega razreda. Razlog za opisana dejstva je, da požarne varnosti ne jemljemo dovolj resno ter ne upoštevamo možnih notranjih in širših

zunanjih posledic zaradi zanemarjanja požarno varnostnih ukrepov.

 

In sedmič. Ignoriranje odgovornosti za požarno varnost ni vedno prisotno samo pri vodilnih, temveč so pogosto precej ravnodušni tudi zaposleni, ki

so neposredno zadolženi za požarno varnost.

 

KAJ LAHKO PRI TEM NAREDIMO?

Za začetek bi morali neposredno zadolženi bolje in vztrajneje argumentirati ukrepe za požarno varnost, vodilni pa pozorneje prisluhniti in upoštevati njihove

predloge.

 

IN KAKO VAM LAHKO POMAGAMO?

Prednostno svetujemo, načrtujemo, vgrajujemo in vzdržujemo sisteme za aktivno požarno zaščito, sodelujemo pa tudi pri različnih drugih vprašanjih

s področja požarne varnosti.

 

Če torej potrebujete mnenje, nasvet ali pomoč na obravnavanem področju, nam pišite na naslov trzenje@akoda.si ali nas pokličite na številko 01 292 79 00.

Pošljite povpraševanje