Varnostne kamere so že leta nepogrešljivi elementi sistemov varovanja, v katere se vlaga precej denarja. Vendar v praksi opažamo, da so tehnične

zahteve uporabnikov ali projektni popisi pri nabavi video nadzornih sistemov dokaj nepopolni. Zato naj omenimo nekaj poglavitnih dejavnikov,

ki jih je smiselno upoštevati pri izbiri varnostnih kamer.  

Prvo vprašanje je, če menjamo obstoječe kamere ali nameščamo nov video nadzorni sistem. V primeru zamenjave kamer je morda ekonomično

izkoristiti obstoječe kabelske povezave. To nam omogoča analogna HD tehnologija, ki zagotavlja prenos slike ločljivosti 2MP in več po koaksialnih

kablih in brez zakasnitev. V drugem primeru pa je logična izbira IP tehnologija.  

Naslednje pomembno vprašanje je, kakšno ločljivost slike potrebujemo. Za večino varnostnih kamer zadošča ločljivost 2MP, s katero lahko dosežemo

tudi prepoznavnost obraza in registrskih tablic vozil. Višja ločljivost je smiselna, če opazujemo večje območje ali želimo na sliki vidne velike podrobnosti.

Takšni primeri so recimo parkirišča, stadioni in razne javne površine, proizvodne hale, skladišča, pa tudi blagajniška mesta, kjer zamaskirance

prepoznamo na podlagi neznatnih podrobnosti, ki s kamerami »običajne« ločljivosti niso vidne.  

Ker je iz popisov večkrat razvidno, da se kamere izbirajo predvsem – ali zgolj – na podlagi ločljivosti, naj omenimo, da ta ni edini pomemben tehnični

podatek. Če kamera deluje pri dobri in enakomerni osvetlitvi, to načeloma drži, kar je v praksi redkost. Pri večini kamer se svetlobne razmere spreminjajo,

vključno s svetlobnimi odboji in močnimi osvetlitvami žarometov. Temu se mora prilagajati tudi njihovo delovanje, kar nam omogočajo funkcije AGC, AWB,

BLC in WDR. 

• AGC (Automatic Gain Control) izboljšuje sliko v temnih prostorih, saj samodejno poveča svetlobno občutljivost kamere.
• AWB (Automatic White Balance) pomeni prilagajanje beline, s čemer slika pridobi naravne barve.
• BLC (Black Light Compensation) prilagaja osvetlitev iz ozadja, da namesto silhuete jasno vidimo tudi temen objekt.
• WDR (Wide Dynamic Range) je trenutno najboljša tehnologija za zagotavljanje kakovosti slike v različnih in slabih svetlobnih pogojih. Pri tem velja opozoriti, da poznamo t.i. pravi WDR (True WDR) in digitalni (DWDR) ter da to uporabnost nekateri proizvajalci označujejo različno, recimo HDR, Dynamic Capture, Super Dynamic, SureVision in Dynaview.

Prav tako pomemben dejavnik je objektiv kamere. Kadar nismo prepričani, kakšno goriščno razdaljo bomo potrebovali, je najbolje izbrati spremenljivo, ki

jo nastavimo ročno ali na na daljavo.  

Če morajo kamere delovati ponoči, izberemo dnevno nočne kamere z IR LED osvetlitvijo, ki imajo uporabnost t.i. nočnega vida. Ta kamero preklopi iz dnevnega

v nočni režim delovanja in poveča njeno občutljivost na svetlobo.  

Nenazadnje pa sta pomembna dejavnika pri izbiri kamere tudi oblika in stopnja zaščite ohišja. Po obliki ločimo podolgovato (t.i. Bullet) in kupolasto (t.i. Dome)

ohišje, ki je bolj diskretno in odporno na vandalizem. Če želimo dobro vidne kamere, kar deluje preprečevalno, pa raje izberemo prve.  

Glede zaščite poznamo odpornost pred vremenskimi vplivi in poti vandalizmu. Prvo označujemo s stopnjo IP, ki je za zunanje kamere najmanj IP65. Drugo določa

stopnja IK, ki je lahko od 1 do 10 in pri zunanjih kamerah običajno izberemo IK10.  

Kot je razvidno, je izbira kamer odvisna predvsem od svetlobnih razmer, potrebe po prepoznavnosti slike in mesta namestitve, čemur naj bi bile prilagojene tudi

njihove tehnične značilnosti.