Velika večina sistemov za odkrivanje in javljanje nevarnosti požara pri nas uporablja zvočno alarmiranje s sirenami. Čeprav poznamo tudi učinkovitejšo

rešitev z glasovnim obveščanjem in usmerjanjem izpraznitve – ali evakuacije iz – ogroženega objekta. Kako glasovno alarmiranje deluje in zakaj je pomembno?

Namen alarmiranja nevarnosti požara je, da prisotni čim prej zapustijo objekt in s tem omogočijo takojšnje gašenje. Kajti, dokler so prisotni v objektu, je

prednostna naloga gasilcev, da zavarujejo njihova življenja, zato se ne morejo posvetiti požaru.  

Kot rečeno, večina sistemov za javljanje požara uporablja zvočno signalizacijo s sirenami. In kaj se zgodi, ko se v objektu sprožijo sirene? Več študij je pokazalo,

da naslednje:

• prisotni ne vedo, kaj se dogaja, številni zvočnega alarma niti ne jemljejo resno. 
• nevarnosti se običajno zavejo šele, ko se pojavijo vidni znaki, kot je na primer dim.
• večina ob vidnih znakih nevarnosti ravna panično in nepremišljeno, saj želijo nekateri za izhod na primer uporabiti dvigala, ki v primeru nevarnosti požara ne delujejo.
• ljudje se poženejo proti izhodom, zaradi česar se povečajo številne nevarnosti, kot so blokada izhodov, padci, poteptanje, zadušitve in podobno.
• čas izpraznitve objekta se bistveno podaljša.  

V primerjavi s tuljenjem siren govorna signalizacija nevarnosti požara pomeni obveščanje ljudi, kaj se v objektu dogaja in razumljivo usmerjanje njihovega ravnanja:

• prisotni so takoj obveščeni, da je v objektu prisotna nevarnost, čeprav znaki še niso vidni,
• pozvani so, da se napotijo proti najbližjemu izhodu in čim prej zapustijo objekt,
• izpraznitev objekta poteka brez nepotrebne panike, s čimer se izognemo omenjenim nevarnostim,
• čas izpraznitve objekta se skrajša tudi za štirikrat.  

Čas izpraznitve je posebej pomemben, kjer ljudje ne poznajo objekta in ne vedo, kje so evakuacijski izhodi ter kjer so prisotne gibalno omejene osebe kot na

primer v bolnišnicah in domovih za ostarele.

V praksi poznamo dve vrsti govornega alarmiranja nevarnosti, ki je lahko predvajanje vnaprej posnetega sporočila ali govorjenje v živo. Ponekod uporabljajo

tudi obe vrsti alarmiranja, pri čemer je zvočni alarm namenjen vzbujanju pozornosti, da ljudje resneje prisluhnejo govornemu obveščanju. 

Govorno alarmiranje nevarnosti požara je posebej primerno za objekte, kot so:

• javne ustanove (pisarne, uradi, sodišča, ipd.),
• izobraževalne ustanove (šole in fakultete),
• nakupovalni centri,
• turistični objekti (hoteli in zdravilišča),
• zdravstvene ustanove (bolnišnice in zdravstveni domovi),
• domovi za ostarele,
• industrijski objekti in drugi. 

Nazornejši animirani prikaz obnašanja ljudi v primeru zvočnega in glasovnega alarma pa si lahko ogledate na tej povezavi.